preišči stran ...

Društvo Ajda

Založba

Vrzdenec

2012
2009
2015
2013
2010

2016

1354 Horjul

Založba Ajda

2011

Setveni koledar

Vrzdenec 60

Biodinamika

2008
2017

Setveni priročnik

zalozba.ajda.vrzdenec(at)gmail.com

antropozofija

2014

2018

KMETIJSTVO, KI UPORABLJA STRUPE, UNIČUJE SVOJ NAROD

Lakota ne bo posledica povečanja števila prebivalstva, temveč modernega kmetijstva, ki uničuje plodnost zemlje

Plodna zemlja je dediščina naših prednikov, ki so tisočletja z gnojem domačih živali gradili humus v zemlji v hvaležnosti in zavedanju, da je tisto, kar naredi, da iz v zemljo položenega semena zraste rastlina in rodi človeku in živali tisočeri plod, posledica delovanja nevidnega, duhovnega, torej božjega sveta.

Z razvojem fizike in kemije se je človek od teh predstav oddaljeval. Uporaba mineralnih gnojil je povečala pridelke in svet božjega je zamenjala materialistična predstava o svetu in težnja po povečevanju pridelkov in zaslužka.

Zdrave kmetije razpadejo v specializirane veje, te pa naprej v še bolj v specializirane smeri, tako na primer ločeno semenarstvo od poljedelstva, ločeno drevesničarstvo od sadjarstva, z industrijsko proizvodnjo podlag, posebej cepljenih sadik, ločevanje farm posameznih vrst živali in ločevanje stopenj in usmeritev reje v teh... Kmet, zaveden v te okvire, pada s svojim delom kmetije v sfero neživega, plodna zemlja izgublja plodnost, rastline degenerirajo, pridelana krma peha v bolezni živali, pridelki pa ljudi. Uničenje v veri napredka. Ljudje izgubljajo pregled nad celoto in globalnim dogajanjem. S sklicevanjem na dognanja znanosti, ki zajema le snovi, ne pa celote življenja, se posamezniku odreka vsaka kompetenca. Smo priča haranja mojstra laži in prevar, delitve in uničevanja na vseh ravneh, materialistične in egoistične misli.

Naša plodna zemlja, temelj vsega živega, kaj se dogaja z njo? Vedno bolj je zastrupljena. Mikroorganizmov in humusa je vedno manj, plodnost se zmanjšuje. Pri tem se poraba mineralnih gnojil in pesticidov nenehno veča. Od leta 1950 je poraba pesticidov petdesetkrat višja. Evropa jih porabi letno 200.000 ton. Slovenski kmetje so jih leta 2016 porabili 1.156 ton, 10% več kot leto prej.

V www.weltagrarbericht beremo, da je »Moderno kmetijstvo« z monokulturami, gensko spremenjenimi rastlinami ter intenzivno uporabo mineralnih gnojil in pesticidov uničujoče. Tretjina pridelovalnih površin planeta je ogrožena zaradi degradacije zemlje, v Evropi cenijo degradacijo na najmanj 35%. Plodne zemlje je vedno manj, letno izgubimo na planetu 24 milijard ton plodne zemlje v nepovrat. Ob tem smo vse bolj priča prilaščanja zemlje na nacionalnih in mednarodnih ravneh. Evropa je kupila 6 milijonov ha kmetijskih površin Afrike. Zemlja se sumljivo koncentrira v neimenovanem lastništvu. V Evropi ima 2,7 % lastnikov v lasti 50,6% površin, v Romuniji 0,4% lastnikov 49% kmetijskih površin, v Bolgariji 1,5% lastnikov 83% kmetijskih površin, na Portugalskem 2 % lastnikov 58% zemlje. Le kako je v Sloveniji? Tudi naša zemlja je kupljiva za vsakogar! In kakšni le so nameni peščice neimenovanih novih lastnikov z zemljo, ki si jo kopičijo?

Človek ima razum. In naj bi ga tudi uporabljal. Kam vodi razvoj, za katerega smo soodgovorni? Predolgo smo se zanašali na druge, za bodočnost so potrebne tudi naše roke. Bo biodinamika pomagala? Z njo postanemo lahko zdravniki tako zemlje kot družine in svojega naroda. Vsak, ki to metodo obvlada, vam zanesljivo stoji ob strani.

Ne spreglejte priložnosti, da stopite tudi vi v bran zemlji, ki nas nosi in hrani. Ker je skrajni čas za hvaležnost, ljubezen in darovanje, za to, da namesto uničevanja odpremo vrata zdravju.

Vaša Meta Vrhunc



Naroči

Setveni priročnik

Setveni priročnik

Prazniki v toku leta