preišči stran ...

Društvo Ajda

Založba

Vrzdenec

2012
2009
2015
2013
2010

2016

1354 Horjul

Založba Ajda

2011

Setveni koledar

Vrzdenec 60

Biodinamika

2008
2017

Setveni priročnik

zalozba.ajda.vrzdenec(at)gmail.com

antropozofija

2014

2018

JANEZOVO 2018

Wednesday, 1. August 2018 15:33

M E T A N O E I T E

    »Spremenite se! Ne glejte na minljivo, glejte na večno, na duha, ki za minljivim živi!«          

Življenje navzven, uničevanje in zastrupljanje okolja za maksimiranje udobja in užitkov, se mora preobraziti v odgovornost do stvarstva; v odgovornost, ki bo kot v časih, preden se je človek prodal skušnjavi materializma in stopil na pot padca, omogočala bodočnost; tako za rastline, za živali, sočloveka - bratov in sestra, s katerimi smo vpeti v večne ritme velikega kozmičnega reda. Končno se moramo prebuditi v odgovornost do samega sebe in oblikovanje lastnega, človekovega imena dostojnega semena. Živeti Kristusa v sebi. Živeti pot, resnico in življenje.

            Kar je potrebno, začnite uresničevati danes. Čas je absolutno skrajen.

R.S.: „Vrednota namreč je predvsem to, kar dela posameznik,

kar posameznik ustvari, kar je posameznik pripravljen žrtvovati.

In vrednota je to,

kar si posameznik pridobi kot sposobnost prenašanja razočaranj.“

 

 

                               

„Vse, kar človek naredi za to, da v sebi prebudi kar je večno, naredi, da bi povečal vrednost življenja sveta. Tisti je, ki prepoznava. Ni nedejaven opazovalec  sveta, ki si ustvarja slike o tem, kar bi bilo prisotno tudi brez njega. Njegova moč spoznanja je višja, je naravna ustvarjalna sila. To, kar kot duhovna komponenta v njem zasveti, je nekaj Božjega, je nekaj, kar je bilo prej začarano in bi brez njegovega spoznanja ostalo neizrabljeno.«  Dr.R.S.                                

Izdaja: Društvo AJDA, Vrzdenec 60, 1354 Horjul

ŽIVIMO S KOLEDARJEM DUŠE

                           Izrek prebiramo in premišljujemo vsako jutro in večer





Dritte Juni-Woche 16.-22. Juni                                             Tretji junijski teden     16.–22. junij

Es ist in dieser Sonnenstunde                                              Na tebi je v tej sončni uri,

An dir, die weise Kunde zu erkennen:                                  da prepoznaš modrosti nauk:

An Weltenschönheit hingegeben,                                         Ko se predaš svetov lepoti,

In dir dich fühlend zu durchleben:                                         začutiš sebe v sebi, da spoznaš –

Verlieren kann das Menschen-Ich                                        človekov Jaz lahko se izgubi

Und finden sich im Welten-Ich.                                             in našel se bo v Jazu vseh svetov.


Johanni Stimmung                                                                Razpoloženje za Janezovo 23.–29.6.

Der Welten Schönheitsglanz                                                 Svetov lepote lesk me sili,

Er zwinget mich aus Seelentiefen                                         da moč bogov sprostim

Des Eigenlebens Götterkräfte                                               v globinah duše lastnega življenja

Zum Weltenfluge zu entbinden;                                            za let v svetove.

Mich selber zu verlassen,                                                     Naj sebe zapustim,

Vertrauend nur mich suchend                                               le sebe zaupljivo iščem v svetu,  

In Weltenlicht und Weltenwärme.                                          v njegovi luči in toploti.    


 


NOVICE IZ SVETA

Štejmo deževnike

Deževniki so dobri za plodnost zemlje. Njihovi iztrebki so idealno gnojilo za rastline in prispevajo k tvorbi kompleksa gline in humusa, ki je odločilen za dobro strukturo zemlje. Rovi deževnika so pomembni za prezračevanje in oskrbo zemlje z vodo. Raziskave kažejo: organsko gnojene površine imajo približno dve tretjini več deževnikov kot površine, ki so gnojene z mineralnimi gnojili. Deževniki reagirajo pozitivno na minimalno obdelavo tal. Na kvadratnem metru orane zemlje so našteli 157 deževnikov, na kvadratnem metru zemlje z minimalno obdelavo tal pa 262. Več informacij o vrstah deževnikov na www.shop.fibl.org

Civilna iniciativa »People4Soil« brez uspeha

Evropska civilna iniciativa »People4Soil« s pobudo za zaščito zemlje se je po enem letu septembra 2017 zaključila. V zaščito zemlje je iniciativa zbrala 212.252 glasov. Premalo. Cilj za sprejemanje pobude je milijon podpisov in ni bil dosežen. Iniciativa je predvidevala sprejemanje za vse države EU zavezujočo zakonodajo v zaščito zemlje. Zemljo naj bi  deklarirali kot skupno dobrino in naj bi jo obdelovali le na trajnosten način.

Zmanjševanje pestrosti zmanjšuje učinkovitost eko sistema

Poskus iz Jene je na svetu eden najobširnejših poskusov. Teče že od leta 2002, vodita pa ga dve raziskovalni skupini, ki spremljata okoli 600 poskusnih travniških površin. Cilj raziskovanja je raziskovanje procesov, ki podpirajo učinkovitost ekoloških sistemov. Dolgoročni rezultati te študije so bili leta 2017 objavljeni ( Weisser et al., 2017) in dokumentirajo pomen biodiverzitete, ki dolgoročno podpira učinkovitost površin le, če je negovana po principih trajnosti. Način kmetovanja vpliva na biodiverziteto in učinkovitost eko sistema lahko uničuje, ohranja ali gradi.

Pakirano sadje in zelenjava

63 % svežega sadja in zelenjave je na policah trgovin v plastični embalaži, papirju ali kartonu. Plastika, ki jo uporabijo v ta namen za skodele, mrežice ali folijo se je v primerjavi z letom 2000 povečala pri sadju za 80%, pri zelenjavi pa za 160%. Na nemška smetišča pride vsako leto 90.000 ton za sadje in zelenjavo porabljene embalaže. Študijo je objavila NABU in si jo lahko ogledate pod www.nabu.de

Uživanje konvencionalno pridelanih jabolk je dokazano škodljivo

Soil&More je izvedel obširno analizo vse skupnih stroškov pri pridelovanju jabolk po konvencionalni (moderni) ali ekološki metodi. Če pojemo 1 kg konvencionalno pridelanih jabolk, smo si po tej študiji povzročili škodo na svojem zdravju, ki jo vrednotijo z 21 Centi.

Je seveda nedopustno. Smo bolj ali manj občutljivi in škode na zdravju ni mogoče izraziti v € ali centih. Je enostavno nedopustna! Več na Soil&More Amsterdam.

Odlikovanje za Kultursaat e.V.

Kultursaat.org, društvo za žlahtnjenje in ohranjanje kulturnih rastlin je dobilo odlikovanje v okviru ZN Dekade za biološko raznovrstnost. Cilj ZN Dekade je zaustaviti upadanje biološke raznovrstnosti. Da bi spodbudili k več posnemanja, izrekajo vsako leto odlikovanja za posnemanja vredne projekte in iniciative. Kultursaat e.V., ki združuje danes 30 biološkodinamičnih žlahtniteljev, so ustanovili leta 1994.

Kmetje kvalificirani pedagogi

Novembra 2017 je prejelo 19 udeležencev tečaja »Pedagogika na kmetiji« svoje certifikate. Od leta 2011  je tako v Nemčiji zaključilo programe kvalifikacije za pedagogiko na kmetiji že 130 kmetov. Izobraževanje je desetdnevno in obsega teorijo, hospitacije in izdelavo lastnih projektov. Izobraževanja izvaja Ellernhof NaturundBusinessAkademie v kooperaciji z združenji blagovnih znamk Bioland, Demeter in Naturland ter Lernort Bauernhof Baden-Württemberg. Lista za izobraževanja ki sledijo, je odprta.

Promet z ekološkimi živili v porastu

Nemčija je v letu 2017 zabeležila za 5,9% večji promet z ekološkimi živili kot leto poprej. Volumen je 10,04 milijard € v primerjavi z 9,48 milijard € v letu 2016.

Bioland z novim bio konceptom za gastronomijo

Po zgledu uspešne prakse na Danskem je Bioland razvil ponudbo, ki profesionalnim kuharjem omogoča, da jemljejo v jedilnik postopoma ekološke izdelke in to svojim gostom tudi transparentno prezentirajo. Prva stopnja je stopnja brona, ki zagotavlja 30–60% delež ekoloških živil v obroku, druga stopnja je stopnja srebra z zagotovljenim deležem 60–90% ekoloških živil in tretja stopnja, stopnja zlata, ki garantira 90–100 % delež ekoloških živil. V olajšanje dobijo uporabniki preglednice po skupinah živil meso, jajca, zelenjava, sortiment sušenih živil ali pijač. Gastronomi, partnerji združenja Bioland, smejo uporabljati logo »Bioland – wir sind Partner«, po naše »Partnerji Biolanda smo«, Bioland pa jih poimensko objavlja v reviji Genussführer in na svojih spletnih straneh.

Število ekoloških kmetij v Nemčiji hitro raste

V letu 2017 se je v Nemčiji preusmerilo v ekološko kmetijstvo novih 2.042 kmetij z 124.647 ha površin. 10,9 % kmetov že kmetuje ekološko. Nemčija ima tako v ekološkem kmetijstvu že  1,375.967 ha površin.

Baden-Württemberg – še več sredstev za ekologijo

Parlament dežele Baden-Württemberg predvideva v svojem novem proračunu 500.000 €, t.j. 250.000 € več denarja za Kompetentni center za ekološko kmetijstvo na Univerzi Hohenheim v Stuttgartu ter Raziskovalni program ekološko kmetijstvo v Baden-Württembergu 2030.

Taineeprogram Ökolandbau

Program nudi podjetjem priložnost, da pridobijo nadarjene in motivirane strokovne kadre in pomaga pri konkretnem poklicnem uvajanju. Program deluje že 16. leto. Več informacij na taineeprogramm-oekolandbau.de

Evropa proti plastičnemu onesnaževanju Iz obvestil Ekologi brez meja beremo, da velja z junijem v EU nov odpadkovni paket. Po tem naj bi do leta 2021 prepovedali prodajo plastenk, jedilnega pribora, plastičnih slamic, palčk za ušesa, vlažilnih robčkov, vložkov, tamponov in balonov, do leta 2025 pa reciklirali 50% plastične embalaže. Problem mikroplastike bo zajet v novi uredbi za kemikalije. Države so paralelno zavezane k informiranju in ozaveščanju javnosti o rabi plastike in alternativnih izdelkih.

Monsanto in krize noče biti konec

Monsanto je vložil proti civilni iniciativi Avaaz tožbo, s katero zahteva spletne naslove več kot štiri milijone ljudi, ki so podpisali Avaazovo peticijo proti glifosatu. Zahteva tudi vpogled v vso dokumentacijo Avaaza, ki se nanaša na Monsanto in Glifosat. Monsanto pravi, da potrebuje te podatke, da bi se branil v tožbi, ki jo je proti njemu vložilo z zahtevkom za odškodnino na stotine bolnikov z rakom v San Franciscu.

EU caplja za resnico: Neonicotinoidi uničujejo čebele

EFSA je objavila še pred posevki koruze novo oceno rizika, ki jo predstavlja uporaba pesticidov skupine neonicotinoidi v kmetijstvu. Ugotavlja da Clothianidin, Imidacloprid in Thiamethoxam, ogrožajo čebele, čebele samotarke, divje čebele, in čmrlje. Ostanke teh pesticidov se najde v cvetnem prahu, nektarju in vodi, zanemarljive pa niso tudi količine, ki jih zanaša veter na sosednje površine. Uporaba teh strupov je še dovoljena, četudi omejeno. Rezultate ocene rizika EFSE prejmejo strokovnjaki za oceno rizika posameznih držav, ki bodo odločali o morebitnih spremembah doslej veljavnih dovoljenj za uporabo teh strupov.

ZA ČLOVEKA – ZA NARAVO

Zgodovinski in duhovni impulzi socialnega kmetijstva

Rudolf Steiner: »Interesi kmetijstva so na vse strani povezani z najširšim okoljem človeškega življenja« 

 

Čeprav vemo, da je kmetijstvo v rokah kmetov pomembno, ima v tem času za preživetje veliko preprek. Prepoznati spremembe v družbi in ustrezno reagirati, je še bolj pomembno. Da bi zagotovil temelje lastne eksistence s kombiniranjem trženja in multifunkcionalnostjo, je najstarejši poklic na svetu pozvan, stopati s svojimi pretežno tradicionalnimi načeli na nove poti. Za to imamo različne možnosti. Med novimi možnostmi odkrijemo dve, ki sta čisto jasno povezani s »socialnimi« ambicijami: na eni strani je to solidarnostno kmetijstvo, na drugi socialno kmetijstvo. V solidarnostnem kmetijstvu stopajo potrošniki in proizvajalci v zavezujoče sodelovanje, vedno povezano na oskrbo z zdravimi pridelki. Vedno več je ljudi, ki ne bi le radi vedeli, od kod njihova hrana prihaja, temveč želijo tudi stik s tistimi, ki jo proizvajajo.

V socialnem kmetijstvu je drugače. Kmet se povezuje s socialnim delom in socialno pedagogiko. Socialno delo pozna kot večplastni pojem različne pristope. Je v novejšem času področje aktivnosti, ki se je razvila na prehodu iz 19. v 20. stoletje v velemestnih razmerah. Danes posega socialno delo v naše življenje s pravo mrežo socialnih pomoči: v otroških vrtcih, pri šolah in izobraževanju, pri pomoči ljudem v posebnih življenjskih situacijah, pri bolezni, prizadetosti, brezposelnosti ali v starosti. Povezava s kmetijstvom je v zraku s tem, ker ponuja kombinacija obeh področij odlične možnosti za socialne, pedagoške in terapevtske cilje pa tudi možnost dodatnega zaslužka na kmetiji. To, kar danes imenujemo socialno kmetijstvo, opisuje nemška iniciativa, imenovana Delovna skupnost za socialno kmetijstvo, kratko DASoL, približno takole: gre za kmetije, vrtnarije, zelene delavnice, ki integrirajo ljudi s telesnimi, duhovnimi ali duševnimi prizadetostmi, za kmetije in ustanove, ki ponujajo perspektive za socialno prizadete, odvisnike ali dolgoročno brezposelne, že kaznovane ali mladostnike z omejenimi učnimi sposobnostmi, starejše ljudi pa tudi za kmetije, ki delujejo v okviru šol ali otroških vrtcev. Tem namenom se zavezujejo tudi drugi, podobni pojmi, ki se občasno označijo kot zeleno socialno delo, Social Farming in Green Care,

Izguba narave in zeleni impulzi

Če postavimo oba pristopa solidarnostnega in socialnega kmetovanja v družbeno dogajanje v velikem, gre za to, da najde človek do narave spet pristen odnos in se naravi bolj posveti. Zelena barva predstavlja od nekdaj naravo, življenje Zemlje, travo in zeli, grmičevje in drevesa. Da se pojavlja kot barva tudi v politiki, spominja tudi na to, daje bil nekoč  v Riu spodbujen zelen proces, agenda 21, navodilo za 21. stoletje, v katerega uresničitvi se bo odločalo o biti ali ne biti naše lastne vrste in mnogih bitij, ki nas spremljajo. Kot znak zaščite okolja, ekologije, trajnostnih pristopov, alternativ, zdravja in dobrega počutja je v političnem, medialnem in socialnem kmetijstvu zelena barva najmočnejša. Zadnja leta je vse močnejša diskusija o spremembah na področju rabe energije, klimatskih spremembah in s tem povezanih opozorilih v zvezi z ropanjem narave. Sprememba, na katero opozarjajo, se nanaša na mnoga področja in nima v mislih le politike, temveč se tiče nas vseh.

V okviru omenjenega razvoja, spozna, tako se zdi, vedno več ljudi pri sebi in  svojem okolju neke vrste sindrom deficita narave. V mestih in v industrijski družbi je za stik z naravo vedno manj možnosti in hrepenenje po naravi, vrtu, po življenju z živalmi se je povečalo. Žalostna dvorišča in balkoni se spreminjajo v zelene mini oaze in svojčas zasmehovano vrtičkarstvo revnih je postalo moda. Stanje se je spremenilo. Vedno več ljudi je pripravljenih prispevati svoj delež k rabi energije, spremembi klime, upoštevanju potreb okolja pa tudi za podporo pravemu kmetijstvu z nakupom bolj zdravih, ekološko proizvedenih živil.

Prvi začetki

V zgodovini najdemo nekaj svetlih primerov in dokazov za kombinacijo del na kmetiji s socialnimi, pedagoškimi in terapevtskimi cilji. Najpozneje tu postaja jasno, da socialno kmetijstvo ni nekaj novega, temveč ponovno odkritje, ki je dobilo sedaj svoje ime.

Najzgodnejše primere lahko najdemo v začetku 19. stoletja. Siechenhaus-Physikus opisuje svojo »čisto pedagoško nalogo«, v delavnicah sirotišnice, doma za psihično bolne in poboljševalnici, ki je bila v tem, da varovance zaposli z delom na vrtu, cepljenjem lesa, žaganjem, stiskanjem mošta, predenjem, pletenjem, šivanjem, pranjem in delom v kuhinji. Skoraj v vseh večjih bolnišnicah in klinikah so imeli svojčas tako imenovane »Agricole kolonije«, ki so se sčasoma spremenile v kmetije, vrtnarije, v modele priprave na zaposlitev in terapevtske ustanove. Delež za samooskrbo z živili, ki je danes zaradi gospodarske situacije postal nerentabilen, ni bil zanemarljiv. Nekaj podobnega je bila praksa v takratnih zaporih.

Najpomembnejši pristopi bodočega socialnega kmetijstva so začrtani v prvi tretjini zadnjega stoletja. Leta 1920 je ustanovil ukrajinski socialni pedagog Anton S. Makarenko v po revolucionarni Rusiji t.im. Gorkij kolonijo. Pod najtežjimi pogoji je tam s pomočjo kmetijskih del integriral izkoreninjene in zanemarjene mladostnike. Težišče je bilo pri tem na vzreji prašičev. Poročal je, kako ljubeče so se mladostniki ukvarjali s prašiči in kako je uspelo, da s tem ne le izboljšajo samooskrbo, temveč da s pomočjo dohodkov iz prodaje izboljšajo tudi pedagoško infrastrukturo v koloniji. Čudovito opisuje pri tem vlogo in pedagoško držo kmeta, za čigar avtoriteto in strokovnost so se mladostniki počasi toda z gotovostjo navduševali.

Vloga Rudolfa Steinerja

Za ta članek najpomembnejši impulz je nastal, seveda indirektno, z Rudolfom Steinerjem. Njegov mnogo plastni, razumevajoči pristop do sveta in človeka je bil razlog, da si je sam, v začetku 20. stoletja pa tudi njegovo okolje zastavljalo vprašanja o praktičnih možnostih uresničitve tudi na področju pedagogike, pedagogike za prizadete in kmetijstva. Razmišljal je o spremembah v Evropi po prvi svetovni vojni in socialnem vprašanju v zvezi  z duhovnim bistvom človeka. Pet let po ustanovitvi prve Waldorfske šole 1919 je imel Steiner na posestvu Koberwitz pri Breslavu tako imenovan »Kmetijski tečaj«. Za tem je obiskal na novo odprt inštitut za zdravljenja in vzgojo v Lauensteinu pri Jeni in dal napotke za začetno delo. Kratek čas za tem je imel v Dornachu sklop predavanj, imenovan »Tečaj za zdravilno pedagogiko«. Že takrat so bila v takrat redkih zdravstveno- pedagoških ustanovah skoraj vedno v okviru terapevtskih ponudb tudi vrtnarska in kmetijska dela. Tako, kot je pouk vrtnarstva in kmetijska praksa do danes na vseh Waldorfskih šolah gradnik izobraževanja, ki ga ni mogoče pogrešati.

V reformno pedagoškem pristopu domov Hermanna Lietza v času Weimarja je sodilo delo na kmetiji in vrtnarstvu v pedagoški vsakdan. O tem najdemo zapise v delu »Rosinkawiese« pisateljice Gudrun Pausewangs. Široko zasnovano podeželsko gibanje tistega časa je skoraj brez sprememb prevzel nacionalni socializem v svoja podeželsko-pedagoška razmišljanja, formulirana kot: «Cilj vzgoje, posebno vzgoje v domovih na podeželju, je čisto jasen: mlad, izkoreninjen meščan naj bi spet našel odnos do »matere Zemlje«.

Močan napredek, ki je sledil Steinerjevim impulzom na področju kmetijstva in zdravilne pedagogike, je oblikoval po drugi svetovni vojni v Angliji zdravnik, antropozof in zdravilni pedagog judovskega porekla, Karl König. Ko je Hitler vkorakal v Avstrijo je iz Dunaja emigriral v Anglijo. Tam je pretežno z judovskimi sodelavci ustanovil po vsem svetu danes razširjeno Camphill gibanje, ki obsega več kot sto ustanov širom sveta, dober ducat od tega v Nemčiji. Ko se je vrnil v Nemčijo, je leta 1965 kot prej v Angliji ustanovil Lehenhof, prvo socialno terapevtsko vaško skupnost v Nemčiji. Glede na celotno socialno delovanje v Nemčiji tega dogodka ne moremo ceniti dovolj. Sprožil je razvoj, ki se je pozneje razširil v pomemben simbol antropozofskega spiritualnega socialnega pristopa. V teh vaških skupnostih – v nekem pogledu so to sociotopi – je šlo in gre za ozko povezanost skupnosti z naseljenim okoljem. Posebna karakteristika naj bi bila med drugim vključevanje kmetijstva v socialno terapijo. V sedemdesetih in osemdesetih letih je prišlo širom Nemčije do neslutenega razvoja splošnega skrbstva in socialnega delovanja, v katerem je močno zastopan tudi razvoj antropozofsko usmerjenega socialnega dela, posebej ideje o vaških in življenjskih skupnostih.

V devetdesetih letih je prišlo v tok počasi toda z gotovostjo to, kar v vsej državi lahko strnemo v pojem socialno kmetijstvo. Predvsem velja za pomembnega pripravljavca razvoja Robert Hermannowski iz Raziskovalnega krožka za ekološko kmetijstvo (FiBL), ki je bil iniciator delovanja mreže »zelenih delavnic«. Spoznavamo, da je usmeritev k naravi in so v tem skrite možnosti zaposlovanja in dela predvsem za prizadete ljudi pomembno sredstvo za družbeno integracijo – danes govorimo o inkluziji -.

Thomas van Elsen v imenu kmetijstva in nekaj pozneje Alfons Limbrunner v imenu socialnega dela, sta za tem prispevala pomembne spodbude, ki so pomagale, da je socialno kmetijstvo to, kar danes v državi predstavlja.

Deluje na telo, dušo in duha

Karakteristika socialnega kmetijstva je, da ne igra neke vloge le fizično delo in pridelan materialni produkt, temveč so pomembni tudi nematerialni osebni cilji človeka, ki to delo opravlja. Torej ne gre pri tem nikoli le za čisto delo temveč za delo kot del dopolnjujočih se oblik socialne podpore in spremljajočih ponudb oz. možnosti.

Vzemimo majhen primer: ekološka kmetija s kozami v pokrajini Mittelfranken s svojimi specialitetami kozjega sira, ponuja možnosti za ljudi, ki zaradi psihičnih ali drugih razlogov v svojem poklicnem delu potrebujejo pavzo. Proti plačilu časovno omejeno lahko na kmetiji živijo in pomagajo pri delu. Ponudba glasi: pozabiti vsakdanji stres, sooblikovati naraven ritem dneva in tedna, spoznati kreativno vegetarijansko kuhinjo, doživeti in raziskovati naravo, najti v razgovorih nove ideje za lasten vsakdan.

Z gotovostjo velja, da soočanje z živim okoljem poveča senzibilnost in sposobnost zaznavanja sodelavcev, prinaša ozdravljenje pri duhovni izčrpanosti je prispevek za ponovno vzpostavitev koncentracije in izboljšanje duševnega zdravja. Zavestno delo z rastlinami, živalmi in z zemljo je pri tem dragocen aspekt. Zaradi raznovrstnega, letnim časom prilagojenega dela, se prebuja interes za naravne krogotoke. Nekaj v kvalitativnih intervjujih pridobljenih spoznanj izpostavlja s tem v zvezi celovitost, ki jo dosežejo pri doživljanju ciklov letnih časov in pri delu z elementi. Ker se naučijo ceniti lastno delo, se samozavest zaposlenih krepi in prebudijo se skrite sposobnosti. Ustvarjanje individualnih področij dela za vsakega sodelavca spodbuja samostojnost, občutek odgovornosti in motivacijo za delo. Pri delu v naravi najde varovanec neposredno vizualno doživljanje rezultatov dela, kar lahko pomaga pri tem, da doume smiselnost lastnega dela.

Moč zelene

To, kar je mislila sveta Hildegarda iz Bingena z »močjo zelenega« ali David Henry s »substanco moči«, najdemo predvsem v naravi. Živali, vrtovi, gozdovi, gore, vode nam nudijo možnost počitka, dobrega počutja, in užitka. Ljudje, »klienti« ki delajo v socialnem kmetijstvu, so deležni teh substanc moči. Množijo se znaki, da možnosti, ki jih ponuja narava – in s tem tudi socialno kmetijstvo, odkrijejo kot projekcijsko površino za spiritualnost. Spiritualnost tako ne pomeni samo povezanost s socialnim okoljem, temveč z naravo, kozmosom, s človeku presežnim, vseobsežnim, končno veljavnim, reci duhom ali Bogom. Pri tem je razumevanje Rudolfa Steinerja v »Temeljih uspešnega kmetovanja v očeh duhovne znanosti« le en, četudi pomemben aspekt.

V dosedanjih javnih mnenjih v zvezi s socialnim kmetijstvom se z redkimi izjemami spiritualno-duhovna dimenzija povezanosti narave in človeka komaj tematizira. Narava in s tem tudi kmetijstvo pa je temelj našega Biti. Mi ljudje smo, skupaj s kraljestvom mineralov, rastlin in živali, del te narave. Svet je živa enost, en organizem v katerem vse živi, je vse delujoče med seboj povezano. Če nam uspe, da najdemo do narave duhovni odnos, že po sebi enostransko razmerje človeka do narave, utemeljeno le na koristi, ni dovoljeno.

Ekološko kmetijstvo in vrtnarstvo ne proizvaja le visoko vredne hrane, temveč se razume z vedno glasnejšim glasom tudi kot odvetnik narave. Pri tem se ne zastavlja le vprašanje kako lahko naravo izkoriščamo, temveč tudi, kako naravi lahko koristimo. Aspekt socialne inkluzije razširimo za pojem ekološke inkluzije. Socialno delo zastopa v mnogih oblikah pravice in dostojanstvo človeka. Socialno kmetijstvo združuje oboje. Čuti se zavezano naravi in človeku.

                                                      LE 1/18 Alfons Limbrunner


Waldorfske šole in čebele

Že nekaj let teče pri Melliferi v Rosenfeldu projekt, imenovan »Čebele nas učijo«. Programi dela s čebelami se v okviru teh projektov tudi vse bolj integrirajo v predmet vrtnarstvo, ki je na Waldorfskih šolah močno zastopan, saj so tudi šole same grajene praviloma sredi obsežnih vrtov. Čebele so tudi pri nas zelo ogrožene in tako odrasli kot odraščajoča mladina se prav gotovo ne počutimo v zadostni meri pozvani, da čebele, ki so pri pridelovanju naše hrane tako pomembno udeležene, razumemo in jim po svojih močeh pomagamo. Naj omenimo dva projekta, v katera se velja vključiti:

100 let Waldorfskih šol

Leta 2019 praznujejo Waldorfske šole 100 letnico svojega obstoja. Ta jubilej je priložnost za razmislek, kako Waldorfske šole času ustrezno razvijati naprej. Možnost za to daje projekt »Waldorf 100«. Srčika projekta so čebele. Le če gre čebelam dobro, gre dobro tudi človeku. V sodelovanju z Zvezo Waldorfskih šol bo Antropozofski čebelarski center Mellifera delal na ustvarjanju pogojev,  da oblikujejo do septembra 2019 na vseh Waldorfskih šolah oaze za čebele in integrirajo programe za usposabljanje za delo s čebelami. Več informacij na mellifera.de

 

Kongres v Kölnu

Kongres, ki bo od 7. – 9. septembra v Kölnu, je namenjen uvajanju čebelarstva na šolah in v izven šolskem izobraževanju. Ponuja koncepte za uvajanje čebelarstva v pouk, je priložnost za predstavitev dobrih praks in izmenjavo izkušenj, pa tudi za povezovanje s strokovnjaki, ki kot mentorji delo na šolah lahko podprejo. Povabljeni so učitelji vseh stopenj pouka, čebelarji, okoljski pedagogi, kmetje, sadjarji in vrtnarji. Prijave mellifera.de že sprejema.



…In ta katastrofalni čas bo trajal tako dolgo – četudi se vmes za nekaj let lahko dozdevno premosti, – dokler ga človeštvo ne bo interpretiralo na edini pravi način, namreč v tem smislu, da predstavlja znak, da se človeštvo mora usmeriti k duhu, ki mora fizično življenje prežeti. To je morda danes za mnoge še grenka resnica, ker je neudobna, toda to je resnica….                 Dr. R.S.


VABILA – OBVESTILA

PREPARATI – NAŠ ZAKLAD

V zadnjih mesecih je bila naša glavna skrb namenjena nabiranje rožic za pripravo BD preparatov. Naša Tanjuša Borštnik pod mentorstvom Katje Potočnik letos skrbi, da nabiranje pravočasno poteka.

REGRAT je nabran in posušen, člani ga bomo prinesli na jesensko zakopavanje preparatov.

Še je čas za nabiranje KAMILIC, ki jih edine nabiramo na dneve za cvet (prvenstveno!) in na dneve za plod. Posušene bomo člani prinesli na zakopavanje preparatov. Prosim, javite Tanjuši Borštnik (041 344 496 ali tanjusa.borstnik@gmail.com ) količino posušenih kamilic za društvo.

KOPRIVA že zori v zemlji, dovolj je je za društvene potrebe. Še zadnjo priložnost imamo člani za domačo pripravo koprive prav na Janezovo, 24. 6. Poskusite, priprava ni težka.
V tem času smo v okviru učenja napolnili jelenova mehurja z RMANOM.

Na Vrzdencu in v Logatcu smo nabrali BALDRIJAN, ga sočili in zdaj zori v steklenicah. Tudi letos je bila bera baldrijana tolikšna, da imamo na voljo dovolj te dragocene tekočine.

V okviru učenja smo polnili rogove s KREMENOM.

V avgustu je pravi čas za nabiranje skoraj prezrelih socvetij RMANA, pozorno spremljajte Katjino priporočeno časovnico za nabiranje tega zelišča.

Zahvala gre predvsem Tanjuši Borštnik in Katji Potočnik ter vsem članom, ki se odzivate na skupne akcije nabiranja rožic. Hvala tudi Rudiju Ferkolju ter Mitju Ajdiču za pripravljenost voditi učenja priprave preparatov. Vsakega od treh učenj se je udeležilo približno ducat naših članov.
Želim si, da bi še več članov začutilo, da je priprava preparatov  naloga in soodgovornost vsakega izmed nas.

V okviru naših učenj smo pripravljali BD škropiva – koloradski hrošč, strune, bramor.

Zorita tudi 2 preparata po Marii Thun, eden na Vrzdencu, drugi v Logatcu.

V maju smo z 10. tečajniki izvedli začetni BD tečaj v Logatcu.

NAPOVEDNIK:

24. 6. – JANEZOVO: Skupnega praznovanja v našem društvu ne bo, vabim vas, da se priključite kresovanju ali ga organizirajte, morda ob prebiranju in premišljevanju iz novega Koledarja duš, ki ga je izdala Založba Ajda.

14.7., ob 19. uri, Tabor 12, Logatec –Izdelava BD škropiva proti polžem

13.8., ob 19. uri, Tabor 12, Logatec –Izdelava BD škropiva proti mravljam

predvidoma 8.ali 9.9., ves dan: EKSKURZIJA – Biodinamična DEMETER kmetija Černelič, Dečno selo pri Brežicah (informacije in prijave sledijo)

po Mihelovem (29.9.) – ZAKOPAVANJE PREPARATOV (informacije sledijo)        


Lepo preživeto poletje želim, Bojana Breznikar